Nove vrednote


Da pride novo, se mora najprej posloviti staro.

Narava nas v teh časih izjemno spodbuja k premiku naših vrednot. Družbeno to sicer doživljamo preko raznih izzivov in pritiskov, ki jih tolmačimo kot slabe. Načini delovanja in vrednostni sistem, ki je nekoč prinašal rezultate, se počasi spreminjajo. Če temu ne bi bilo tako ne bi zaznavali toliko sprememb in rušenja obstoječega.

Sama vse skupaj vidim in čutim kot izjemno priložnost. Priložnost, da se lahko prerodimo v drugačen način odnosa: do sebe, drugih in življenja. 

Vse opuščeno (kot posamezniki in družba) naredi prostor za novo. Po mojih izkušnjah se kalijo sledeče vrednote, ki se ne bodo mogle primerjati z dolžino trepalnic in modernostjo avta. Kakšno vrednost to sploh ima, če čutim telesno bolečino, se kregam z ožjo družino in me delo ne izpolnjuje?

Energija

Dovolj energije je potrebno za vse: počutje, delo, graditev posla, telovadbo, vzgojo, odločitve, podvige (selitev, menjava službe, hujšanje). Kot družba energije izjemno veliko trošimo. Vsak lahko sam pogleda kam in s čim. Trošimo je več kot je na drugi strani polnemo.

Po drugi strani pa je tudi veliko odteka zaradi dolgotrajnega načina delovanja, nepovezanosti z naravo, odmika od sebe in svojega srca. Za dvig energije je potrebno osvobajanje tistega, s čimer energijo izgubljamo. Srce proizvaja 60% več energije kot možgani, torej je naša izjemna elektrarna.

Zdravje

Telo je zemljevid in odraz vsega kar smo. Preko njega pravzaprav uživamo življenje (gibamo, potujemo, izkušamo, okušamo, tipamo, vozimo). A naša resnična narava je večplastna. Smo telesne, čustvene, mentalne in duhovne narave. Ključ je torej v skrbi vseh delov naše narave.

Še vedno pa delujemo s pričakovanji, da je zdravje odgovornost nekoga drugega, ki bo reševal naše telo in zdravje namesto nas. Zaradi potrošniške usmerjenosti verjamemo, da lahko zdravje kupimo: ‘Škatlica naj odžene vse tegobe stran, meni pa ni treba nič’. Ker je telo naše, je tudi odgovornost zanj naša, saj mi tako ali drugače ravnamo sami s sabo.

Dolgoročna pot je v prevzemanju odgovornosti zase. Se spoznavamo in iščemo vzroke (ob pomoči drugih, ki vidijo več kot vidimo sami), kaj nas je pripeljalo do neljubih stanj, ki so sporočilo napačnega ravnanja in klic k spremembi. In ko nekaj vemo (znanje) začnemo delovati (akcija) v dobro sebe in življenja. 

Veselje

Brez veselja ni polnega življenja. Veselje so trenutki za tisto, kar ti ga prinaša in daje dnem smisel. Začeti poslušati sebe in svoje srce ter se temu posvečati nekaj trenutkov na dan. Srce je kot roža, ki jo imaš doma. Če je ne zalivaš in gojiš, bo prej ali slej odmrla. Podobno velja za energijo srca.

Vem, marsikdo poreče: ‘Kako naj se ukvarjam z veseljem, če se komaj preživljam’.  Vsekakor razumem. Morda pa je čas za zamenjavo: ‘Nekaj časa na dan preživljam s svojim veseljem’. In iz dovolj odnosa in pozornosti lahko enkrat tvoje veselje menjaš za denarno energijo (drugi potrebujejo, kar ti z veseljem počneš).

Notranji mir

Notranji mir je odvisen od tvojega razumevanja in notranje naravnave. Skozi čas smo  pozabili, kdo pravzaprav smo in kaj je naš namen življenja na Zemlji. Dokler smo vpeti le v dogajanje zunaj nas in počnemo, kar družba pogojuje in sprejema, se odmikamo stran od notranjega miru.

Notranji mir lahko dosežemo skozi opuščanje in spoznavanje sebe skozi naravo, katere del smo. Je trening in praksa, pogosto (za začetek) v samoti. Vsi smo otroci narave, ki nam vsak dan daje možnost, da se preko nje (rastlin, morja, letnih časov) učimo o sebi. Ko to spoznamo se srečamo s spokojnostjo in zaupanjem. 

Ravnovesje 

Ravnovesje se odraža med stalnim uravnavanjem akcije in počitka, fizičnega in duhovnega, časa zase in časa za druge… Osrediščenost v srcu pripomore, da nas zunanja dogajanja manj premetavajo. Če je ravnovesje seštevek delov naše narave ga ena škatlica (za utrujenost, nesprečnost, preveliko telesno težo…) optimalno in dolgoročno ne more vzpostaviti.

Življenje je kot plovba po oceanu, kjer se ladja stalno giblje. Tudi dnevi so stalno gibanje in izzivi. Nikoli ne stojiš na mestu, zato je tudi ravnovesje stalna sprememba in naravnava s svojim kompasom. Ujeti ravnovesje je večplastna pot, za katero je potrebna (in vredna) transformacija naše celotne narave.

 

Veliko je torej v naših vrednotah, prioritetah in razporejanju energije, denarja in časa. Čemur namenjamo pozornost, tisto raste. O tem vsekakor nismo bili poučeni. A v vsakem trenutku imamo priložnost za učenje in drugačne korake, ki vodijo k drugačnemu življenju. Najboljši dan za to je danes. 🙂

 

Nove vrednote

PREBERI

Vrtnica moj’ga srca

PREBERI

Cvetna alkimija

PREBERI